SI
meol
ekp sklad za regionalni razvoj
24. 4. 2020
Medicinski respirator DIHAM je plod skupnega dela razvojne ekipe podjetja LOTRIČ Meroslovje, Domel, EKWB, Tehnološkega parka Ljubljana, Zavoda 404 ter podjetja BPMC, ki je preteklo znanje in izkušnje združila za povsem nov namen – Sloveniji zagotoviti lastni respirator. S skupnimi prizadevanji nam je uspelo skoraj nemogoče – v kratkem času je pred nami kakovosten prototip respiratorja.

Danes je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana potekala predstavitev prototipov slovenskih respiratorjev. Z našo predstavitvijo smo lahko več kot zadovoljni.

Partnerji respiratorja »DIHAM« smo se združili tekom krize COVID-19, ki je v 2020 ogrozila življenja povsod širom sveta. Združili smo se s ciljem razvoja prototipa respiratorja za reševanje življenj, ki bi ga lahko v celoti samozadostno proizvajali v Sloveniji, s slovenskimi komponentami in slovenskim znanjem. To iniciativo smo uspeli pripeljati od popolnega kaosa do delujočega prototipa. Na tej poti smo razvili kulturo sodelovanja, požrtvovalnosti, agilnost in pomoči.

Gre za tako imenovani turbinski tlačni respirator (brez napihljivega meha). Naprava je zasnovana na način, da lahko deluje tako v bolnišničnem okolju, kot v mobilnih bolnišnicah ali celo samostojno.

V našem primeru gre za t.i. turbinski respirator z lastnim motorjem in puhalom. Tako za delovanje ne potrebuje komprimiranega zraka, saj zagotavlja lastni vir tlaka in pretoka zraka. Za svoje delovanje zato potrebuje zgolj električno napajanje ter vir kisika (jeklenka ali napeljava).

Respirator omogoča delovanje v treh različnih načinih in se tako prilagaja bolniku.
  • Prvi način se imenuje Dvojni tlak ali BIPAP. Za omenjeni način je značilno, da naprava diha namesto pacienta, ko ta ni pri zavesti oziroma je v komi.
Omenjenega načina delovanja se je razvojna ekipa lotila najprej, prve rezultata pa dosegla že v dveh tednih. V nadaljevanju se je napravi dodalo še dva načina.
  • CPAP – v tem primeru naprava preko maske ali tubusa čaka na pacientov vdih, tako imenovani »trigger«. Pacient je pri zavesti in diha samostojno s pomočjo respiratorja. Tempo dihanja tako narekuje pacient, respirator pa mu pri tem pomaga.
  • Zadnji način predstavlja »High flow«. Tok zraka, obogaten s kisikom, potuje preko nosu pacienta in s tem pacientu med samostojnim dihanjem zagotavlja zadostni pretok ter količino kisika.
Z nadaljnjim razvojem je mogoče zagotoviti tudi kombinacijo prvega in drugega načina.
Partnerji upamo, da prototip nikoli ne bo potreben v praksi.
Kljub temu je delo zadnjega meseca je pokazalo, da vsekakor obstajajo možnosti za nadaljevanje zgodbe v tej ali neki drugi smiselni obliki.

Po našem mnenju je pomembno predvsem naslednje dejstvo – če se poveže vrhunska ekipa, s pravimi znanji, izkušnjami, zagonom in energijo, so izvedljive tudi nemogoče stvari.

Dokazali smo, da posedujemo dovolj lastnega »slovenskega« znanja, na katerega je moč računati tudi v kriznih časih.


Ključni partnerji v projektu smo bili:
  • LOTRIČ Meroslovje – izvajanje meritev in preskušanje merilnih, medicinskih ter laboratorijskih naprav,
  • Domel – električni motorji, enosmerni motorji, elektronsko komutirani motorji in sestavni deli,
  • EKWB – konstruiranje in proizvodnja tekočinskih hladilnih sistemov za visoko zmogljive računalnike,
  • Tehnološki park Ljubljana – skupnost vrhunskih tehnoloških podjetij
  • Zavod 404 – vzgajamo ustvarjalce, ne le uporabnike tehnologij,
  • BPMC – strateška znanja in industrijsko inženirstvo.
S strokovnimi partnerji: Zdravniki UKC Ljubljana (CIT) in HUB za respiratorje (GZS).

Hvala tudi vsem ostalim razvojnim skupinam, podpornim strukturam ter posameznikom za izkazano podporo, pomoč in sodelovanje. Dosegli smo cilj in Slovenija je na tem področju samozadostna.