A kot AKREDITACIJA (accreditation)
07. 02. 2024
Vsi, ki delujemo v svetu infrastrukture kakovosti (črka I in Q), kamor spada tudi meroslovje (črka M), besedo akreditacija dobro poznamo. Sam se z njo srečujem od mojega začetka, tam na prelomu tisočletja (črka T) – kako zanimivo, da lahko trenutno živeči (črka Ž) uporabljamo besedno zvezo »na prelomu tisočletja« V bistvu me (črka J) akreditacija tesno spremlja celotno mojo kariero. Tako, da niti ni čudno, da sem to besedo (temo) izbral za začetek.
Akreditacija pomeni uradno (tudi mednarodno veljavno) potrditev za opravljanje točno določene dejavnosti. Uradno se pri tem nanaša na dejstvo, da je potrditev opravljena s strani pooblaščene organizacije, ki je za to usposobljena (črka U) in zagotavlja polno neodvisnost in nepristranskost (črka N). V Sloveniji je to javni zavod Slovenska akreditacija. Evropski kontinent ima namreč pravilo (zakon), da mora to biti (črka B) nacionalno akreditacijsko telo (NAB – national accreditation body), ki je neprofiten in deluje v interesu javnosti (sistema) ter ne nastopa v konkurenčnem smislu (seznam NAB najdete na strani – EA pod rubriko MLA podpisnikov). Zato ima vsaka država v Evropi samo po en NAB, ki ustvarjeno realizacijo namenja zgolj in edino za svoje delovanje in razvoj področja akreditiranja. Čezmejno delovanje je dovoljeno izjemoma, in hkrati le ob dovoljenju in sodelovanju domačega NAB. Gre za mednarodni sistem, a pri tem ostali kontinenti ne sledijo prej opisani logiki. Tako, da imajo na primer v kar nekaj državah izven Evrope po več AB (AB – accreditation body), ki si med seboj na nek način konkurirajo. Seveda je konkurenca iz veliko stališč dobrodošla, a kljub temu to prinaša tudi kar nekaj tveganj. Vsak sistem mora biti uravnotežen in mora zagotavljati tako spodbude kot tudi pravila (t.i. »sistem zavor in ravnovesij« ali angleško »checks and balances« ali bolj ljudsko »korenček in palica«).
Vse organizacije, ki imajo za svoj cilj (črka G) pridobiti akreditacijo, morajo izpolniti zelo jasna pravila igre (predpisane standarde). Akreditacija je namenjena različnim področjem dela, tako da so tudi ta pravila različna. Standard ISO/IEC 17025 je namenjen kalibracijskim in preskusnim laboratorijem, ter prinaša osnovne zahteve za sistem vodenja (črka S). Torej kako mora delovati tovrsten laboratorij, kako mora biti organiziran, kako mora usposabljati osebje (črka Č), kakšne prostore, opremo, postopke (črka R), itd, mora imeti, ter kako jih stalno vzdržuje skozi celotno delovanje. Kako vse to ohranja v formi (črka F), kako celoten sistem nadgrajuje, razvija, spreminja in razširja med zaposlene. Nenazadnje je to stalni proces, na katerega vplivajo tako zunanji vplivi (na primer spremembe v standardih), kot tudi notranji vplivi (na primer rast organizacije, menjava osebja, opreme, prostorov). Zato je zelo pomembno razumevanje pravil, zahtev če hočete. Najpogosteje opažam, da je razumevanje, smotrnost zahtev nejasna, nerazumljiva. Še posebej je problematično razumevanje zakaj je neka zahteva zapisana v standard, ker vedno obstaja logična razlaga. Nobena zahteva ni nelogična, ni zapisana po nepotrebnem. In vsak laboratorij po svoje udejanji zahteve, normalno v Poslovniku kakovosti (črka P). Kajti pravila v obliki zahtev so zgolj »kaj« je potrebno, nikakor pa standardi ne govorijo o »kako« je nekaj potrebno izvesti. To je na vsakem laboratoriju, da pripravi lastni dokumentarni sistem, v katerem opiše kako bo delovalo.
Ko sama organizacija oceni, da izpolnjuje vse vnaprej znane pogoje, se lahko prijavi v proces akreditacije. Sledi ocenjevanje (presoja) s strani AB, kjer se presoja tako sistemski del (upravljanje – menedžment), kot tudi strokovni del (postopki dela). Ocenjevanja opravljajo strokovnjaki, ki so eksperti na svojem področju. Ti (črka Y) k nam prihajajo praktično iz celotne Evrope. Če strokovnjak AB ugotovi odstopanje od pravil, zapiše neskladnost (črka X), ki jo mora organizacija odpraviti (ukrepati) in dokazati ustreznost spremembe svojega dela (črka D). Torej gre za strokoven proces ugotavljanja skladnosti s pravili igre. Nazadnje organizacija prejme certifikat o akreditaciji, skupaj s prilogo, v kateri je podrobno opisano za kaj je organizacija akreditirana. Pomeni, da je uradno priznana za izvajanje točno določenih dejavnosti.
Če poskušam vse skupaj opisati malo bolj plastično. Neka organizacija, ki se odloči, da bo izvajala kalibracijo (črka C) uteži (črka W), mora zadostiti kar nekaj pravil. Če se s tem nikoli ni srečala, bo vpeljava verjetno trajala vsaj 2 leti. Potrebno je vpeljati sistem vodenja, kar pomeni dokumentiran sistem delovanja. Kako se obnašamo v povezavi z vsem o čemer govorijo pravila. Dejansko o vsem kar počnemo pri svojem delu. Organizacija mora kupiti vso potrebno opremo, ki bo zadovoljila zahtevam standardov na področju kalibracije uteži (najbolj pogosto uporabljen standard za kalibracijo uteži je OIML R111-1). To pomeni vso merilno in pomožno opremo, ki jo predstavlja najmanj referenčni etalon (črka E) (utež znane mase), tehtnica (za ugotavljanje mase oziroma razlik mase referenčne uteži in uteži katero bomo kalibrirali), instrument za spremljanje pogojev okolja v laboratoriju (za določanje gostote zraka, saj je določanje mase odvisno od vzgona zraka), laboratorij (klimatiziran prostor s tehtalnimi mizami, ki zagotavlja ustrezno nizek nivo vibracij), programsko opremo (za izračune in izdelavo certifikata – poročila o kalibraciji) ter opremo za rokovanje z utežmi (ker se uteži ne smejo prijemati z golimi rokami, saj bi to pomenilo spremembo mase, kar bi bilo nesmiselno). Nadalje mora zagotoviti ustrezno meroslovno sledljivost opreme (tudi referenčni etalon mora biti kalibriran na višji nivo, kar v našem primeru pomeni, da se uteži letno pošljejo na Urad RS za meroslovje, ki je v tem primeru laboratorij na višjem nivoju), zagotoviti ustreznost rezultatov (na primer s primerjavo z drugimi laboratoriji na višjem nivoju), ter zagotoviti ustrezna znanja in veščine osebja, ki bo izvajalo kalibracijo. Seveda je še ogromno podrobnosti, načinov, orodij, ki jih je potrebno vpeljati, a to so že podrobnosti. In ja, hudič je v podrobnostih.
Velika večina vas pozna postopek certificiranja (na primer ISO 9001), ki je do neke mere soroden postopek akreditaciji, s tem da gre za različne nivoje zahtevnosti. Certifikat ISO 9001, ki ga prejme organizacija je namreč na enakem nivoju kot kalibracijski certifikat, ki ga izda LOTRIČ Meroslovje (črka L) ali kateri koli drug akreditiran kalibracijski laboratorij. Seveda govorimo o drugi vrsti dejavnosti, a kljub temu je certifikacijski organ, ki izda certifikat ISO 9001, ravno tako akreditiran pri AB (s tem, da pravila za certifikacijske organe opisuje standard ISO/IEC 17021-1 in ne ISO/IEC 17025). Tudi obseg ocenjevanja je neprimerno drugačen. Če certifikacija ISO 9001 pri LOTRIČ Meroslovje vzame 1-2 dneva ocenjevanja vsako leto, akreditacija vzame 20-30 dni ocenjevanja vsako leto. Pri čemer je pomembna razlika, da se v teh dneh izmenja ravno toliko strokovnjakov, ki pokrivajo vsak svojo ekspertno področje. A vendar sistem akreditiranja za naše kupce (črka K) pomeni, da smo zaupanja vredni. Kar potrdi tretja neodvisna organizacija (AB), ki je mednarodno priznana. V bistvu lahko rečemo, da je kalibracijski certifikat, ki ga izda LOTRIČ Meroslovje in nosi logotip Slovenske akreditacije, mednarodno priznan. Še več, meritve, ki so zapisane na tem certifikatu, imajo zagotovljeno meroslovno sledljivost, ki pomenijo neprekinjeno verigo primerjav vse do definicije osnovne merske enote.
Za konec naj povem, da izjemno cenim vsakega, ki je kadar koli zagovarjal akreditacijo. Tako v stroki temu rečemo. Zagovarjati akreditacijo. Še danes se zelo dobro spomnim svojih začetkov, ko nisem spal dan ali dva pred obiskom akreditacije (AB). Dandanes je drugače in moram reči, da ko sprejmeš, da ti vsa pravila želijo zgolj pomagati, bistveno lažje spiš. In je dan ocenjevanja dejansko dan za učenje. Dan za odgovornost (črka O). Prvih deset let je malo težje, potem je lažje. Nenazadnje, sam zelo rad pravim, da po enem letu spoznaš, da nimaš pojma. In takrat se šola šele začne. Če si hvaležen (črka H). Vzljubiš ali zasovražiš. Samo to je še vprašanje.
Primož
Naslednjič, 21. februarja 2024, BITI