Na medlaboratorijski primerjavi smo dobili neustrezen rezultat – kaj zdaj?
12. 11. 2026
Laboratorij prejme poročilo o medlaboratorijski primerjavi, v katerem je eden od rezultatov označen kot neustrezen. Prvo vprašanje je običajno: ali to pomeni, da so bile napačne tudi meritve, ki smo jih v preteklosti opravili za naročnike?
Ne nujno. Nezadovoljiv rezultat še ne dokazuje, da so vse naše meritve napačne. Zahteva pa dokumentirano preiskavo in oceno vpliva na tekoče delo ter že izdane rezultate. V članku obravnavamo predvsem primerjave, namenjene vrednotenju uspešnosti udeležencev oziroma preskušanju strokovne usposobljenosti (PT); vsaka medlaboratorijska primerjava (ILC) nima tega namena.
Pri vrednotenju uspešnosti se uporabljajo različni statistični kazalniki. V kalibracijskih primerjavah je pogost kazalnik En, ki primerja razliko med rezultatom udeleženca in dodeljeno vrednostjo ob upoštevanju njunih razširjenih merilnih negotovosti. Pri razlagi preverimo tudi, ali sta negotovosti podani na primerljivi podlagi in ali je treba upoštevati medsebojno odvisnost rezultatov.
Kadar shema uporablja merilo |En| < 1 za zadovoljiv rezultat, velja:
- |En| < 1: rezultat je zadovoljiv.
- |En| ≥ 1: rezultat je nezadovoljiv in zahteva preiskavo.
Pri drugih primerjavah se lahko uporabljajo kazalniki z, z′, ζ ali druga merila. Vedno preverimo kriterije konkretne sheme, tudi zaokroževanja. Zadovoljiv En ima smisel le ob ustrezno ovrednotenih merilnih negotovostih; sam po sebi ne dokazuje primernosti postopka za vse zahteve naročnikov.
Pravilno razumevanje rezultatov je eden ključnih razlogov za sodelovanje v medlaboratorijskih primerjavah PT/ILC.
Pet stvari, ki jih preverimo pred spreminjanjem merilnega postopka
Najprej ocenimo tveganje za veljavnost tekočih rezultatov in po potrebi omejimo prizadete dejavnosti ali zadržimo izdajo poročil. Nato sistematično pregledamo celoten potek meritve. Metode ne spreminjamo in vse opreme ne pošiljamo ponovno na kalibracijo brez ugotovljene potrebe. Pred posegi ohranimo izvirne podatke in zapise o stanju opreme, da ne izgubimo dokazov za preiskavo.
1. Preverimo prepisane vrednosti in merske enote.
Ali smo organizatorju posredovali pravilne rezultate? Preverimo izvirne zapise, decimalna mesta, predznake, enote in pretvorbe ter identifikacijo merilne točke in predmeta. Napaka pri poročanju ne pomeni nujno napačne meritve, lahko pa kaže na pomanjkljiv nadzor podatkov. Morebitni popravek uskladimo s ponudnikom in ohranimo sled sprememb.
2. Pregledamo izračun merilne negotovosti.
Pri kazalniku En je lahko vzrok neugodnega rezultata tudi podcenjena merilna negotovost. Preverimo prispevke, vhodne podatke, model in faktor pokritja. Negotovosti ne povečujemo zgolj zaradi boljše ocene; vsak popravek mora biti tehnično utemeljen. Tudi pretirano velika negotovost lahko prikrije pomembno odstopanje.
3. Preverimo stanje merilne opreme.
Pregledamo kalibracijski status, uporabljene korekcije, vmesna preverjanja, nastavitve in zapise o vzdrževanju ter morebitne poškodbe ali spremembe merila. Če sumimo na nepravilno delovanje, opremo ustrezno obvladujemo in po potrebi izvedemo dodatna preverjanja ali kalibracijo merilne opreme. Samo veljaven datum kalibracije še ne dokazuje pravilnega delovanja.
4. Preverimo pogoje in izvedbo meritve.
Temperatura, vlaga, stabilizacijski čas, priprava predmeta in način uporabe instrumenta lahko vplivajo na rezultat. Preverimo tudi prejem, prevoz, shranjevanje in morebitne spremembe predmeta primerjave. Izvedbo primerjamo z metodo in navodili ponudnika. Ob utemeljenem sumu na težavo z dodeljeno vrednostjo, stabilnostjo predmeta ali vrednotenjem o ugotovitvah obvestimo ponudnika; ocene ne zavrnemo brez dokazov.
5. Pregledamo pretekle rezultate.
Ali gre za prvo odstopanje ali se podobna težava ponavlja? Skupaj pregledamo rezultate preteklih primerjav, vmesnih preverjanj in notranjega nadzora. Pomembni so tudi opozorilni rezultati in vztrajna odstopanja v isto smer, čeprav posamezni kazalniki še izpolnjujejo merila sheme.
Kako ugotovimo pravi vzrok in ocenimo vpliv na pretekle meritve?
Predstavljajmo si, da laboratorij sodeluje v medlaboratorijski primerjavi kalibracije termometrov. Pri nižjih temperaturah doseže zadovoljive rezultate, pri višjih pa ne.
Takšen vzorec usmeri preiskavo v območje, kjer se pojavi odstopanje. Vendar zadovoljivi rezultati pri nižjih temperaturah sami ne dokazujejo, da je preostali sistem brez pomanjkljivosti. Preverimo tudi morebitne skupne vplive.
Preverimo lahko stabilnost temperaturnega vira, lastnosti tipala, korekcije, merilno negotovost in način izvedbe meritev pri višjih temperaturah.
Ocene vpliva na druge rezultate ne odložimo do dokončne potrditve vzroka. Že med preiskavo preverjamo, ali bi ista težava lahko vplivala na tekoče meritve in rezultate, ki smo jih izdali naročnikom; oceno nato dopolnjujemo z novimi dokazi.
Pri oceni tveganja upoštevamo:
- katere meritve in merilna območja so lahko prizadeta,
- od kdaj bi lahko bila nepravilnost prisotna,
- ali imamo rezultate kontrolnih meritev in druge dokaze o pravilnem delovanju,
- ali so potrebni zadržanje tekočega dela, pregled in popravek izdanih poročil, ponovitev meritev ter obveščanje naročnikov.
ISO/IEC 17025 zahteva ukrepanje, kadar rezultati spremljanja veljavnosti odstopajo od vnaprej določenih kriterijev, da preprečimo poročanje nepravilnih rezultatov. Kadar gre za neskladno delo, uporabimo ustrezni postopek, ocenimo posledice in določimo pogoje za nadaljevanje dela. Ob tveganju ponovitve ali dvomu o skladnosti delovanja s sistemom vodenja uvedemo korektivne ukrepe.
Zato neustrezen rezultat ni zgolj številka v poročilu, temveč izhodišče za preverjanje zanesljivosti merilnega procesa.
Kako dokumentiramo ukrepe in dokažemo, da smo težavo odpravili?
Ponovitev meritve z ugodnejšim rezultatom sama ne zadošča. Dokumentirati moramo preiskavo, utemeljiti izbrane ukrepe in preveriti njihovo učinkovitost. Če vzroka kljub temeljiti preiskavi ne potrdimo, to jasno zapišemo ter določimo nadaljnje preverjanje in način obvladovanja preostalega tveganja.
Pri obravnavi priporočamo štiri korake:
- Dokumentiramo odstopanje. Shranimo poročilo primerjave, prvotne rezultate, izračune in ugotovitve pregleda.
- Raziščemo vzrok. Pregledamo razpoložljive dokaze in ločimo neposredno napako od sistemske pomanjkljivosti, ki jo je omogočila. Nepotrjene domneve ne predstavimo kot dokazan vzrok.
- Izvedemo potrebne popravke in korektivne ukrepe. Popravek odpravi zaznano napako, korektivni ukrep pa njen vzrok, da preprečimo ponovitev. Glede na ugotovitve izboljšamo postopek, usposabljanje, preverjanje opreme ali notranji nadzor ter določimo odgovorne osebe in roke.
- Preverimo učinkovitost. Z ustreznimi neodvisnimi preverjanji, kontrolnimi predmeti ali novo primerjavo ocenimo, ali ukrepi delujejo. Preverjanje načrtujemo za prizadeto območje in pogoje ter odločitve dokumentiramo. Za nadaljevanje dela ne čakamo nujno na naslednji krog PT, če imamo druga ustrezna dokazila.
Pri tem je pomembno, da ponovna udeležba v primerjavi ni nadomestilo za analizo vzroka. Tudi uspešen naslednji rezultat sam po sebi ne dokazuje, da smo odpravili vse pomanjkljivosti.
Če želimo dodatno izboljšati sistem obravnave odstopanj, nam lahko pomagajo tudi strokovna izobraževanja LOTRIČ Metrology, ki vključujejo področja merilne negotovosti, internih kalibracij in sistema vodenja laboratorijev.
V LOTRIČ Metrology organiziramo medlaboratorijske primerjave PT/ILC, ki omogočajo zunanje ovrednotenje uspešnosti v opredeljenem obsegu in pogojih. Objavljene sheme med drugim vključujejo dolžinska merila, momentne ključe in izvijače, termometre, sevalne termometre ter volumetrične naprave, delujoče na bat. Aktualni obseg in možnost sodelovanja preverimo pri ponudniku.
Največja vrednost medlaboratorijske primerjave ni zgolj zadovoljiv rezultat, ampak možnost, da pravočasno odkrijemo pomanjkljivosti in izboljšamo zanesljivost meritev.