V čisti prostor smo namestili nov stroj – kako preverimo, ali je vplival na razred čistosti?
12. 11. 2026
Čisti prostor je pred namestitvijo nove opreme dosegal zahtevani razred. Nato v prostor postavimo nov proizvodni ali laboratorijski stroj. Ali lahko še vedno računamo na prejšnje rezultate?
Praviloma ne. Nova oprema lahko postane dodaten vir delcev, spremeni pretok zraka, ustvari območja z vrtinčenjem ali vpliva na tlačne razmere. Zato po pomembnejši spremembi ni dovolj preveriti samo, ali stroj pravilno deluje. Oceniti moramo tudi, kako vpliva na nadzorovano okolje.
Prav pri tem nam preskušanje čistih prostorov pomaga ugotoviti, ali prostor tudi z novo opremo še dosega zahtevano stanje.
Najprej preverimo, kaj je nova oprema v prostoru dejansko spremenila
Pred namestitvijo dokumentirano ocenimo tveganja za izdelek, proces in nadzorovano okolje ter določimo potrebne preskuse in merila sprejemljivosti. Upoštevamo namen prostora in zahteve dejavnosti. Pri proizvodnji sterilnih zdravil spremembo obravnavamo tudi v okviru farmacevtskega sistema kakovosti in strategije nadzora kontaminacije po EU GMP Prilogi 1; teh zahtev ne prenašamo samodejno na vse industrijske čiste prostore.
Pozorni smo predvsem na:
- gibljive dele, ki lahko ustvarjajo delce,
- ventilatorje in odvod zraka iz naprave,
- motorje oziroma druge vire toplote,
- maziva in druge procesne materiale,
- vibracije,
- dimenzije stroja in njegovo lego glede na dovod ter odvod zraka,
- način čiščenja opreme,
- prisotnost operaterjev med uporabo.
Velik stroj lahko na primer ovira prej ustrezen zračni tok. Za njim lahko nastane območje slabšega izpiranja, kjer se delci zadržujejo dlje. Naprava z lastnim ventilatorjem pa lahko zračni tok preusmeri proti kritičnemu delovnemu območju. Vrtinčenje samo po sebi še ne pomeni neskladnosti; presoditi je treba njegov vpliv na zahtevane pogoje in zaščito izdelka.
ISO 14644-14:2026 obravnava ocenjevanje primernosti strojev, procesne in merilne opreme za uporabo v čistih prostorih glede na koncentracijo delcev v zraku. Takšna ocena ne dokazuje mikrobiološke ustreznosti ali možnosti učinkovitega čiščenja opreme in ne nadomesti preverjanja njenega vpliva po namestitvi v konkretnem prostoru.
Preskušanje čistih prostorov začnemo s primerjavo pred in po spremembi
Največ informacij dobimo, če imamo podatke o stanju prostora pred namestitvijo stroja. Rezultate po posegu primerjamo z izhodiščnimi meritvami pri primerljivem stanju prostora, režimu prezračevanja, obremenitvi in načinu vzorčenja. Če se pogoji razlikujejo, razlike upoštevamo pri razlagi rezultatov.
Za merjenje delcev pripravimo načrt vzorčenja. Za klasifikacijo upoštevamo zahteve ISO 14644-1 glede števila in razporeditve vzorčevalnih mest, velikosti delcev in odvzetega volumna zraka. Na podlagi ocene tveganja določimo še dodatna kritična mesta: ob izpostavljenem izdelku, na delovnih mestih, ob možnih virih delcev in tam, kjer stroj ovira zračni tok. Takšne diagnostične meritve dopolnjujejo klasifikacijo. Povečana koncentracija ob stroju je razlog za nadaljnjo preiskavo, sama po sebi pa še ne dokazuje izvora delcev.
Pomembno je tudi, v kakšnem stanju izvajamo meritve. Pri preskušanju čistih prostorov razlikujemo med stanjem mirovanja (at-rest), ko je oprema nameščena in deluje v dogovorjenem režimu, osebje pa ni prisotno, ter stanjem delovanja (operational), ko potekajo opredeljene dejavnosti z dogovorjenim številom oseb. Mirovanje prostora zato ne pomeni nujno izklopljenega stroja. V protokolu določimo tudi način delovanja naprave, procesno obremenitev in reprezentativne posege osebja.
Če klasifikacija čistih prostorov v mirovanju potrdi ustreznost, med delovanjem stroja pa rezultat odstopa od zahtev za stanje delovanja, preverimo proces, napravo in ravnanje osebja. Hkrati ocenimo, ali prezračevalni sistem pri dejanski obremenitvi še zagotavlja zahtevane pogoje. Ustrezen rezultat v mirovanju tega sam po sebi ne dokazuje.
Samo ponovna klasifikacija čistih prostorov pa še ne pove nujno, zakaj je do spremembe prišlo.
Če je delcev več, preverimo zrak, filtre in tlačne razmere
Obseg in zaporedje podpornih preskusov določimo glede na oceno tveganja in izvedene spremembe. Potrebni so lahko tudi, kadar meritev delcev ne pokaže preseganja mej, saj sama klasifikacija ne potrdi vseh lastnosti prostora.
Preverimo pretok zraka in, kjer je to ustrezno, njegovo hitrost ter porazdelitev. Velika oprema, novi delovni elementi ali spremenjena postavitev lahko povzročijo območja slabšega odstranjevanja delcev. Pri enosmernem toku je posebej pomembna zaščita kritičnega območja, pri neenosmernem prezračevanju pa lahko preverimo tudi čas obnovitve zahtevanih pogojev.
Z vizualizacijo zračnega toka preverimo, kam se zrak dejansko premika. To je posebej koristno okoli stroja, saj lahko odkrijemo, da zrak delce odnaša proti občutljivemu izdelku namesto stran od njega. Pri proizvodnji sterilnih zdravil po EU GMP Prilogi 1 vizualizacijo izvedemo v mirovanju in med delovanjem, vključimo reprezentativne posege ter hranimo videozapise.
Glede na izvedene posege in zahteve preverimo tudi HEPA filtre oziroma vgrajeni filtrski sistem. Posegi v prostor, strop, instalacije ali prezračevanje lahko vplivajo na njegovo tesnjenje ali delovanje. S preskusom puščanja vgrajenega filtrskega sistema preverimo morebitne netesnosti filtra, tesnil in vgradnje; to ni enako določitvi razreda samega filtra pri proizvajalcu.
Preverimo tudi tlačno razliko med prostori. Če je bil ob postavitvi stroja spremenjen dovod ali odvod zraka oziroma dodano lokalno odsesavanje, se lahko spremeni tlačna kaskada. Neustrezen tlačni režim lahko omogoči vdor zraka iz manj čistega območja. Rezultate presojamo glede na predvideno smer pretakanja zraka in namen prostora; pri odprtih vratih sama tlačna razlika še ne dokazuje ustrezne zaščite.
LOTRIČ Metrology pri preskušanju čistih prostorov preverja koncentracijo delcev v zraku, hitrost in pretok zraka, puščanje vgrajenega filtrskega sistema, smer zračnega toka, temperaturo, relativno vlago ter tlačne razlike. Obseg preskusov uskladimo glede na namen preverjanja in zahteve prostora.
Kdaj lahko ocenimo, da nova oprema ne vpliva bistveno na čistost?
Po namestitvi stroja ne iščemo samo odgovora »ustreza/ne ustreza«. Želimo dokazati, da prostor tudi med predvideno uporabo ostaja pod nadzorom.
Smiselno je primerjati:
stanje ob izgradnji → stanje z nameščeno opremo v mirovanju → stanje med delovanjem opreme. Primerjavo pred in po spremembi izvedemo za enako opredeljena stanja; rezultate mirovanja in delovanja presojamo glede na zahteve za posamezno stanje.
Če merjenje delcev, pretok zraka, tlačna razlika in drugi kritični parametri izpolnjujejo vnaprej določene zahteve v predvidenih pogojih uporabe, imamo podlago za dokumentirano oceno sprejemljivosti spremembe. Izpolnjevanje mej pa samo po sebi še ne dokazuje, da se stanje ni poslabšalo: ocenimo tudi spremembe glede na izhodiščne rezultate. Klasifikacija po delcih ne dokazuje mikrobiološke ustreznosti; kjer je ta zahtevana, jo preverimo posebej.
Če rezultat odstopa, najprej ugotovimo vzrok. Potrebni so lahko prilagoditev postavitve, sprememba zračnega toka ali načina uporabe naprave. Ukrepe predhodno ocenimo, nadzorovano izvedemo in ponovno preverimo njihov učinek. Pri proizvodnji sterilnih zdravil v postopku obvladovanja sprememb določimo potrebno ponovno kvalifikacijo po EU GMP Prilogi 1; kadar je potrebna, se ne omejimo samo na štetje delcev.
Pri LOTRIČ Metrology s preskušanjem čistih prostorov preverjamo delovanje prostora kot celote.
Nova naprava zato sama po sebi ni razlog za skrb. Pomembno je, da njen vpliv preverimo z meritvami in ne samo s predpostavko, da se zaradi nespremenjenega prezračevalnega sistema tudi pogoji v prostoru niso spremenili.