Kaj narediti, ko medlaboratorijska primerjava pokaže slab rezultat?
28. 09. 2026
Sodelujemo v medlaboratorijski primerjavi, izvedemo meritve po svojem običajnem postopku in prejmemo rezultat, ki odstopa od pričakovanega. Prva reakcija je pogosto vprašanje: ali to pomeni, da je postopek merjenja v našem laboratoriju napačen?
Ne nujno. Namen medlaboratorijskih primerjav ni samo potrditi dober rezultat, ampak predvsem preveriti, kako se naš merilni postopek obnese v primerjavi z drugimi laboratoriji. Odstopanje je zato predvsem signal, da moramo ugotoviti njegov vzrok.
Pomembno je, da meritve ne ponovimo takoj z drugačnim postopkom samo zato, da bi dobili boljši rezultat. Največ informacij dobimo, če sistematično preverimo, kaj se je pri prvotni meritvi dejansko zgodilo.
Najprej preverimo, kaj rezultat sploh pomeni
Pri medlaboratorijski primerjavi (PT/ILC) rezultat pogosto vrednotimo s statističnimi kazalniki. Pri različnih medlaboratorijskih primerjavah se uporabljajo različni kriteriji vrednotenja, zato vedno najprej preverimo poročilo organizatorja in način izračuna statističnega kazalnika ter način določanja referenčne vrednosti – ali so postopki udeleženih laboratorijev med seboj primerljivi.
Slabši rezultat tudi ne pomeni avtomatično, da celoten laboratorij za posamezni postopek ni zadostno usposobljen. Pomeni pa, da imamo konkreten razlog za preverjanje postopka.
Kje najprej iščemo vzrok za odstopanje?
Najbolje je, da celoten merilni postopek pregledamo od začetka do konca in ne začnemo takoj pri merilu.
Preverimo predvsem:
- ali smo uporabili pravilno metodo in merilne točke,
- ali je bila merilna oprema ustrezno kalibrirana,
- ali smo pravilno upoštevali korekcije,
- ali smo pravilno izračunali merilno negotovost,
- ali so bili pogoji okolja ustrezni,
- ali je bil vzorec pravilno pripravljen in stabiliziran,
- ali smo rezultat pravilno preračunali in prepisali,
- ali je lahko na rezultat vplival operater.
Presenetljivo pogosto je vzrok zelo konkreten. Napačna enota, napačno uporabljen korekcijski faktor, drugačna merilna točka ali napaka pri prenosu podatkov lahko povzročijo rezultat, ki je na koncu videti kot težava celotnega postopka.
Pri medlaboratorijskih primerjavah je zato pomembno, da ohranimo vse izvorne podatke. Tako lahko pozneje rekonstruiramo meritev in preverimo, kje se je rezultat začel razlikovati.
Kaj naredimo, če odkrijemo težavo v merilnem postopku?
Ko določimo verjeten vzrok, ne zadostuje samo zapis, da smo rezultat pregledali. Preveriti moramo, ali je potrebna sprememba postopka in ali bi ista težava lahko vplivala tudi na druge meritve.
Če na primer ugotovimo, da smo podcenili merilno negotovost, pregledamo način njenega izračuna tudi pri primerljivih meritvah. Če je bila težava v nepravilnem rokovanju z opremo, preverimo navodila in usposobljenost izvajalcev. Če odkrijemo nestabilnost merila, ocenimo tudi rezultate, pridobljene z njim v preteklem obdobju.
Smiselni korektivni ukrepi so lahko:
- sprememba ali dopolnitev merilnega postopka,
- dodatno usposabljanje izvajalcev,
- ponovna kalibracija ali pregled opreme,
- izboljšanje nadzora pogojev okolja,
- popravek izračuna merilne negotovosti,
- uvedba dodatnih notranjih nadzorovanj.
Po izvedenem ukrepu moramo preveriti še njegovo učinkovitost. Ni dovolj, da postopek samo spremenimo – dokazati moramo, da smo vzrok odstopanja dejansko obvladali in se v prihodnosti ne ponavlja več.
Medlaboratorijske primerjave uporabimo za izboljšanje meritev
Največja napaka bi bila, da bi slabši rezultat PT/ILC obravnavali samo kot neuspeh, ki ga moramo administrativno zapreti.
Dobro izvedena analiza nam lahko pokaže šibko točko, ki je pri vsakodnevnem delu sicer ne bi opazili. Prav zato so medlaboratorijske primerjave uporabne pri potrjevanju merilnih metod, rezultatov in dejanske usposobljenosti laboratorija.
LOTRIČ Metrology organizira medlaboratorijske primerjave za preverjanje merilnih sposobnosti laboratorijev in merilnih postopkov. Pri primerjavah udeleženci meritve izvajamo po lastnem postopku, ki ga uporabljamo tudi pri vsakodnevnem delu, zato rezultat dobro pokaže dejansko stanje našega procesa.
Ko prejmemo odstopajoč rezultat, se zato ne vprašamo samo, kako ga pojasniti. Bolj koristno vprašanje je: kaj nam ta rezultat pove o našem merilnem procesu in kaj lahko na njegovi podlagi izboljšamo?
Prav v tem je največja vrednost medlaboratorijskih primerjav – ne samo v potrjevanju dobrih rezultatov, ampak v pravočasnem odkrivanju dejavnikov, zaradi katerih naše meritve morda niso tako zanesljive, kot smo predvidevali.