Kam postaviti senzorje temperature in vlage, da meritve res pokažejo stanje v prostoru?
28. 09. 2026
Senzor na steni kaže 22 °C in 48 % relativne vlage. Ali to pomeni, da so enaki pogoji tudi ob vratih, na zgornji polici regala ali v kotu ob zunanji steni? Običajno ne.
Temperatura in vlaga v prostoru nista enakomerno porazdeljeni. Na meritve vplivajo prezračevanje, ogrevanje in hlajenje, vrata, okna, sončno sevanje, višina prostora, razporeditev opreme in celo način uporabe prostora. Zato kakovosten nadzor temperature in vlage ni odvisen samo od natančnega senzorja. Enako pomembno je, kam ga namestimo.
Pred namestitvijo senzorjev moramo poznati temperaturno sliko prostora
Najpogostejša napaka je, da merilno mesto izberemo tam, kjer je senzor najlažje namestiti. Takšna meritev lahko sicer pravilno prikazuje pogoje na tej točki, vendar ne nujno pogojev, ki jim je izpostavljeno občutljivo blago, laboratorijski material ali oprema.
Pred določitvijo stalnih merilnih mest je zato smiselno izvesti temperaturno mapiranje. Z več merilniki spremljamo različne dele prostora in ugotovimo, kje se pojavljajo najvišje in najnižje temperature ter katera območja najbolj nihajo.
Pri večjih prostorih je treba preveriti tudi različne višine. Topel zrak se običajno zadržuje višje, hladnejša območja pa se pojavijo bližje tlom. WHO pri temperaturnem mapiranju skladiščnih prostorov prav zato predvideva meritve na različnih mestih in višinah, ne zgolj na eni osrednji točki.
Senzorji temperature in vlage naj se nato namestijo na mesta, ki najbolje predstavljajo dejanske pogoje uporabe oziroma kritične točke, odkrite z mapiranjem.
Katera mesta v prostoru zahtevajo posebno pozornost?
Pri nadzoru temperature in vlage moramo najprej razmišljati o tem, kje lahko nastanejo največja odstopanja.
Posebej preverimo:
- območja ob zunanjih vratih in pogosto odpiranih prehodih,
- bližino oken in zunanjih sten,
- zgornje in spodnje nivoje visokih regalov,
- območja v bližini grelnih ali hladilnih elementov,
- dele prostora z omejenim kroženjem zraka,
- mesta, kjer je shranjeno temperaturno občutljivo blago,
- območja, kjer je temperatura že pri temperaturnem mapiranju pokazala večja nihanja.
Senzorja praviloma ne namestimo neposredno ob vir toplote ali hladu samo zato, ker je tam največje odstopanje. Najprej moramo vedeti, kaj želimo spremljati. Če želimo poznati reprezentativno temperaturo prostora, lahko bližina radiatorja, klimatskega izpiha ali neposrednega sonca povzroči nereprezentativen rezultat.
Drugače je, če je prav to območje kritično. Če na primer na polici ob vratih hranimo občutljiv material in merjenje temperature in vlage pokaže izrazita nihanja ob vsakem odpiranju vrat, je lahko dodatno merilno mesto tam povsem upravičeno.
Pomembna je torej povezava med lokacijo senzorja in tveganjem. Nadzor temperature in vlage mora spremljati pogoje tam, kjer lahko odstopanje vpliva na material, izdelek ali proces.
Zakaj en senzor pogosto ne pokaže celotnega stanja?
V majhnem in dobro klimatiziranem prostoru je lahko eno merilno mesto dovolj. V večjem skladišču, laboratoriju ali prostoru z več temperaturnimi območji pa en senzor hitro ustvari lažen občutek varnosti.
Predstavljajmo si senzor, nameščen na sredini prostora, kjer je temperatura ves čas 21 °C. Hkrati se lahko na najvišjem nivoju regala temperatura popoldne dvigne na 24 °C, območje ob vratih pa ob dostavi za krajši čas pade precej nižje.
Osrednji senzor teh dogodkov ne zazna.
Zato je pri monitoringu pogojev okolja pomembno določiti število senzorjev glede na velikost, geometrijo in uporabo prostora ter rezultate predhodnega mapiranja. Univerzalnega pravila, da na določeno število kvadratnih metrov vedno potrebujemo določeno število senzorjev, ni.
Pomembno je tudi spremljanje skozi čas. Ročna meritev ob 10. uri pokaže samo stanje v tistem trenutku. Kontinuirano spremljanje temperature pa lahko odkrije nočna odstopanja, spremembe ob koncih tedna, nihanja ob odpiranju vrat ali postopno poslabšanje klimatizacije.
WHO tudi pri temperaturno občutljivih izdelkih poudarja povezavo med mapiranjem prostora in stalnim spremljanjem pogojev na ustrezno izbranih mestih.
Merilna mesta je treba preveriti tudi po spremembah v prostoru
Lokacija, ki je bila primerna danes, ni nujno optimalna tudi po večji spremembi prostora.
Postavitev je smiselno ponovno oceniti po spremembi sistema ogrevanja, hlajenja ali prezračevanja, prestavitvi regalov, povečanju količine skladiščenega materiala, spremembi načina uporabe prostora ali drugih posegih, ki lahko vplivajo na kroženje zraka.
Pri LOTRIČ Metrology je za nadzor temperature in vlage na voljo pametni merilni sistem EXACTUM. Sistem je namenjen spremljanju temperature v hladilnikih, zamrzovalnikih in skladiščih ter temperature in vlage v prostorih. Omogoča avtomatsko beleženje meritev v realnem času, nastavitev alarmnih mej, opozarjanje ob odstopanjih in samodejno pripravo poročil.
Vendar tudi napreden sistem zagotavlja uporabne informacije samo, če so senzorji temperature in vlage postavljeni na smiselna merilna mesta.
Zato se dober nadzor temperature in vlage začne še pred namestitvijo senzorjev: z razumevanjem prostora, temperaturnim mapiranjem in določitvijo kritičnih območij. Šele nato lahko meritve zanesljivo pokažejo, kakšnim pogojem so izdelki, materiali ali oprema dejansko izpostavljeni.