Od kod pridejo delci na komponentah in kako ugotoviti, kje nastaja onesnaženje?
21. 10. 2026
Komponenta je lahko po pranju ustrezno čista, ob končni kontroli pa se na njej znova pojavijo kovinski delci, vlakna ali druge nečistoče. V takšnem primeru dodatno čiščenje končnega izdelka ne reši nujno vzroka težave.
Za zanesljivo tehnično čistost moramo ugotoviti, kje v procesu delci nastajajo in kako pridejo na funkcionalno pomembne površine. Pri tem je ključno ustrezno preskušanje, saj nam količina, velikost in vrsta zaznanih delcev pomagajo razlikovati med posameznimi možnimi viri kontaminacije komponent mogoče že znotraj proizvodne linije.
Tehnična čistost se lahko spreminja v vsakem koraku proizvodnje
Delci na komponenti ne nastanejo samo med mehansko obdelavo. Onesnaženje lahko v proces vstopi skoraj kjerkoli – od izdelave in pranja do montaže, skladiščenja ter transporta.
Pogosti viri so:
- kovinski ostružki in obrabni delci po rezkanju, vrtanju ali brušenju,
- ostanki plastike po obdelavi ali montaži,
- delci z obrabljenih orodij, transportnih sistemov ali prijemal,
- vlakna iz tekstila, čistilnih pripomočkov ali embalaže,
- prah iz proizvodnega okolja,
- ponovno onesnaženje po pranju,
- delci, preneseni z dobavljenimi komponentami
- neustrezno končno rokovanje z komponentami
- neustrezna embalaža za skladiščenje.
Prav ponovno onesnaženje je pogosto spregledano. Komponenta lahko uspešno prestane čiščenje, nato pa se delci nanjo prenesejo med sušenjem, rokovanjem, montažo ali pakiranjem.
Zato ustrezna tehnična čistost ni samo rezultat učinkovitega pralnega procesa. Obvladovati moramo celotno procesno verigo. Aktualne smernice VDA 19.2 pri čistosti montaže zato poleg okolja obravnavajo tudi logistiko, osebje in montažno opremo kot možne vire delcev.
Kaj nam preskušanje pove o izvoru onesnaženja?
Samo podatek, da je komponenta »umazana«, ni dovolj. Uporabna analiza tehnične čistosti mora pokazati, kakšni delci so prisotni, koliko jih je in kako veliki so.
Pri preskušanju se onesnaženje najprej odstrani z relevantnih površin komponente. LOTRIČ Metrology ekstrakcijo izvaja v namenski pralni komori v čistih pogojih, izločene delce pa se ujame na filter in nato analizira z mikroskopom. Analize se izvajajo na kovinskih in plastičnih kosih ter tiskanih vezjih.
Pri ocenjevanju so pomembni predvsem:
- število delcev,
- njihova velikost in porazdelitev po velikostnih razredih,
- največji zaznani delci,
- vrsta oziroma material delcev,
- po potrebi tudi skupna masa nečistoč.
Prav vrsta delcev lahko pomembno zoži iskanje izvora. Če se na primer po določenem postopku nenadoma poveča število kovinskih delcev, je smiselno preveriti obrabo orodja, obdelovalno operacijo ali transportne elemente. Večje število vlaken pa usmeri pozornost proti embalaži, tekstilu, čistilnim krpam ali okolju.
Preskušanje torej ni namenjeno samo odgovoru »ustreza/ne ustreza«, ampak lahko postane diagnostično orodje za razumevanje proizvodnega procesa in z rednim preverjanjem tehnične čistosti, parameter za spremljanje proizvodnega postopka in skladiščenja kosa.
Kako ugotovimo, v katerem koraku nastaja kontaminacija komponent?
Če želimo poiskati vir kontaminacije, ni dovolj končni izdelek analizirati samo enkrat. Veliko bolj uporabno je izdelati načrt vzorčenja in primerjati tehnično čistost komponente na različnih točkah procesa.
Komponente lahko na primer preverimo:
po mehanski obdelavi → po pranju → pred montažo → po montaži → po pakiranju.
Če je rezultat po pranju dober, po montaži pa se količina delcev izrazito poveča, je območje iskanja že precej ožje. Preverimo lahko montažno postajo, orodja, prijemala, dovod komponent, zrak ali način rokovanja.
Podobno lahko primerjamo količino nečistoč na izdelku pred pakiranjem in po njem. Če se po pakiranju pojavijo dodatna vlakna ali delci, je treba preveriti uporabljeni embalažni material in rokovanje z izdelkom pri skladiščenju.
Pomembno je tudi pravilno vzorčenje. LOTRIČ Metrology priporoča reprezentativen vzorec, dokumentiran postopek vzorčenja in ustrezno zaščito komponent med transportom. Neprimerna embalaža, trenje komponent med seboj lahko namreč povzroči tvorjenje dodatnih delcev in s tem povzroči rezultat, ki ne predstavlja dejanskega stanja v proizvodnji in skladišču. Pri pošiljanju vzorcev zato med drugim odsvetujejo papir, karton in plastično peno.
Preskušanje naj pomaga izboljšati proces, ne samo potrditi rezultata
Ko zahteve za tehnično čistost niso dosežene, ponavljanje pranja ali zavrnitev serije rešita samo neposredno posledico. Če ne odkrijemo primarnega izvora delcev ter težavo odstranimo, se lahko le-ta ponovi.
Zato je smiselno rezultate preskušanja povezati z dejanskim potekom proizvodnje. Pomembno je vedeti, kateri tip delcev se pojavlja, po katerem procesnem koraku se njihovo število poveča in ali se problem ponavlja pri več zaporednih vzorcih.
LOTRIČ Metrology izvaja preskušanje tehnične čistosti po ISO 16232, VDA 19.1, zahtevah proizvajalcev in zahtevah naročnikov ter omogoča tudi spremljanje čistosti v proizvodnji. Aktualna izdaja VDA 19.1 dodatno poudarja pomen procesnega spremljanja in razširjenih analiz pri optimizaciji proizvodnih procesov.
Prava vrednost, ki jo ima preskušanje, zato ni samo v številki na poročilu. Ko rezultate primerjamo med posameznimi procesnimi koraki, lahko določimo, kje se začne tehnična čistost slabšati, poiščemo verjeten izvor delcev in ukrep usmerimo tja, kjer bo dejansko odpravil vzrok.
Tako tehnična čistost iz končne kontrole preraste v orodje za stabilnejši proizvodni proces, manj reklamacij in bolj zanesljive komponente s tem pa pripomore tudi k daljši življenjski dobi končnega izdelka.