Pipeta je padla na tla – ali jo lahko še uporabljamo?
25. 09. 2026
Pipeta nam zdrsne iz roke in pade z laboratorijske mize. Na ohišju ni razpoke, gumb deluje normalno in nastavek lahko še vedno namestimo. Ali jo lahko preprosto vrnemo na stojalo in nadaljujemo delo?
Ne nujno. Padec lahko vpliva na delovanje pipete, tudi če poškodbe na prvi pogled niso očitne. Zato ne čakamo do naslednje redne kalibracije pipet, ampak najprej preverimo, ali je pipeta po udarcu še primerna za uporabo.
Ključno je, da ukrepamo glede na dejansko stanje pipete in zahtevano zanesljivost naših meritev – ne samo glede na to, kako je videti od zunaj.
Po padcu najprej opravimo pregled pipete
Pipete ne začnemo takoj razstavljati ali nastavljati. Najprej jo vizualno in funkcionalno pregledamo.
Preverimo predvsem:
- ali je ohišje poškodovano ali počeno,
- ali je konus za nastavek cel in raven,
- ali lahko nastavek pravilno namestimo,
- ali gumb oziroma bat teče gladko,
- ali se nastavitev prostornine normalno spreminja,
- ali opazimo nenavadno zračnost, zatikanje ali drug spremenjen občutek pri uporabi.
Če je poškodba vidna ali se pipeta po padcu obnaša drugače, je ne uporabljamo za meritve, pri katerih je zahtevana zanesljiva prostornina. Takrat je smiseln servis pipete in preverjanje njenega merilnega delovanja.
Toda tudi normalen občutek pri pritisku na bat še ne pomeni, da pipeta odmerja enako kot pred padcem. Zato samo vizualni pregled pri pomembnih meritvah ni dovolj.
Z vmesnim preverjanjem pipete ugotovimo, ali se je njeno delovanje spremenilo
Če vidnih poškodb ni, lahko naslednji korak predstavlja vmesno preverjanje pipete.
Njegov namen je, da med dvema rednima kalibracijama preverimo, ali pipeta še vedno deluje v pričakovanih mejah. Padec je prav tak dogodek, pri katerem je dodatno preverjanje smiselno, saj se je z merilom zgodilo nekaj, česar pri običajni uporabi nismo načrtovali.
Pri internem preverjanju moramo uporabljati ustrezen in dokumentiran postopek. Če prostornino preverjamo gravimetrično, rezultat ni odvisen samo od pipete. Pomembni so tudi uporabljena tehtnica, voda, temperatura, okoljski pogoji in pravilna tehnika pipetiranja.
Zato z nekaj naključnimi odmerki na katerikoli tehtnici še ne moremo zanesljivo potrditi točnosti pipete.
Pomembno je tudi, da rezultat zabeležimo. Tako lahko pozneje pokažemo, zakaj smo pipeto po padcu vrnili v uporabo oziroma zakaj smo jo poslali na nadaljnje preverjanje.
Kdaj je po padcu potrebna kalibracija pipet?
Padec sam po sebi še ne pomeni, da moramo vsako pipeto avtomatično nastaviti ali popravljati. Pomeni pa, da imamo razlog za preverjanje njenega stanja pred nadaljnjo uporabo.
Za kalibracijo pipet oziroma strokovni pregled se odločimo predvsem, kadar:
- pri vmesnem preverjanju zaznamo odstopanje,
- ne moremo zanesljivo izvesti internega preverjanja,
- je na pipeti vidna poškodba,
- se bat ali nastavitev prostornine obnašata drugače,
- pipeta pušča oziroma ne zagotavlja več ustreznega tesnjenja,
- je bila pipeta po padcu servisirana ali nastavljena,
- potrebujemo dokumentiran dokaz o njenem merilnem stanju.
Pri LOTRIČ Metrology izvajamo kalibracijo pipet, preglede pipet, vmesna preverjanja in servis. Pri pipetah, ki so zunaj zahtevanih toleranc, lahko glede na stanje izvedemo servis oziroma nastavitev in nato ponovno kalibracijo.
Pri kalibraciji pipet preverimo dejansko odmerjeno prostornino ter jo primerjamo z zahtevami proizvajalca oziroma ustreznimi zahtevami za pipeto. Tako dobimo merilni rezultat, na podlagi katerega lahko presodimo, ali je pipeta še primerna za naše delo.
Kaj pa rezultati, ki smo jih dobili po padcu pipete?
Pomembno vprašanje se pojavi, če padec odkrijemo šele pozneje oziroma smo pipeto po njem že uporabljali.
Takrat zabeležimo, kdaj se je dogodek zgodil in pri katerih postopkih smo pipeto uporabljali. Če naknadno preverjanje pokaže pomembno merilno odstopanje, ocenimo tudi, ali bi lahko to vplivalo na že opravljene meritve, pripravljene raztopine ali druge rezultate.
Zato je koristno, da imamo pipete jasno označene in vodimo zgodovino njihovih kalibracij, servisov ter izrednih dogodkov.
Pri LOTRIČ Metrology je kalibracija pipet del področja volumen in gostota, akreditirani obseg kalibracijskega laboratorija LK-008 pa vključuje tudi batne enokanalne in večkanalne pipete.
Najpomembnejše pravilo je zato preprosto: padle pipete ne ocenjujemo samo po videzu. Najprej jo pregledamo, po potrebi izvedemo vmesno preverjanje pipete, ob ugotovljenem odstopanju ali poškodbi pa poskrbimo za strokovni pregled, servis in kalibracijo pipet.
Tako se ne odločamo na podlagi občutka, ampak na podlagi podatka, ali pipeta po udarcu še vedno meri tako, kot od nje pričakujemo.